Drži, prav je Nicotiana.

Še to, najbrž je pravilen zapis imena: Nicotiana benthamiana?

Spoštovani kolega,
s tem zapisom ste me presenetili, ker je tudi zame novica, da je mogoče latinske besede, zlasti taksonomska imena sklanjati. Seveda ob avtoriteti jezikoslovca (oz. je…ov-ke) ne upam ugovarjati, ostajam pa naprej radoveden in bom skušal še kje poiskati “drugo mnenje”. Verjamem, da boste to storili tudi vi in morda s časom zadevo dorečemo. Ste pa že sami opozorili na problem z iskanjem spola besede in najbrž se v uporabi skriva še kakšna past. Mimogrede, presenetili ste me tudi z zapisom v tem blogu, ker je ta praktično mirujoč, ker že nekaj časa nikogar od svojih koleg(ov)(ic), tudi onih iz naše mikrobiološke terminološke skupine nisem mogel pregovoriti, da bi posvetovalno sodelovali tudi po poti bloga. Žal blogarija kar ugaša, tudi sam sem precej omagal na svojih blogih. Zelo pa pogrešam zapise prav na vašem blogu, saj sem se tam veliko naučil. No, to da zanimanje za bloge peša se mi zdi, da je izrazito v slovenski blogosferi, saj je zlasti tuja strokovna blogarija še zelo živa. Ena od napak naših informatikov je najbrž bila, da niso močneje institucionalizirali blogov na spletu akademskih ustanov, kot to počno v tujini. Npr. splet UL je brez možnosti za sodelovanje blogerjev. Še najbolj bloge vzporedno uporabljajo žurnalisti. Oglasite se še kaj in lp.

Danes me je presenetil študent, ki sem ga popravil, ko je sklanjal latinsko ime vrste Nicotiniana benthamiana. Povedal mi je, da je razlago, da latinska imena lahko sklanjamo, našel v jezikovni svetovalnici. Po seminarjih sem preveril in se zelo začudil, ko sem prebral tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/640/pregibanje-latinskih-poimenovanj. Očitno imajo jezikoslovci naenkrat manj strog pogled na to, kaj je dopustno in kaj ne. Pri tem ne gre za mnenje ‘kar nekoga’, pač pa za odgovorom stoji strokovnjakinja iz Inštituta za slovenski jezik SAZU in osnova za tako razlago je v pravopisnem pravilu 867. Latinska imena vrst (primer je Smilax aspera) prištevajo med polcitatna imena in pri tem je pravilo videti jasno (čeprav nato v izvedbeni fazi bolj zapleteno, ker je treba določiti spol latninskemu imenu – npr. Smilax je glede na primer iz pravopisa ženskega spola). Ali se staramo, ali pa jezikoslovci nimajo prav – če je to sploh možno.

@Bojan: Hvala za zelo tehtno pripombo. Napaka s sklanjanjem latinskih znanstvenih imen je pogosta in zaide tudi v marsikatero študentsko delo. Spominjam se prof. dr. Wraberja, kako je energično opozarjal in preganjal ta spodrsljaj.

Lep pozdrav
Bojan

@Bojan: Odgovor prihaja z majhno zamudo. Po pravici povedano tudi zato, ker sem računal, da bo vroč kostanj iz tokratnega vprašanja prevzel kdo drug. Ko sem malo brskal po jezikovnih priročnikih sem dobil splošen vtis, da slovenščina ni zelo naklonjena deležniškemu izražanju. Kar odleglo mi je, saj bi se tudi sam, po občutku, raje odločil za zvezo “klostridiji, ki reducirajo sulfit?”, kot za oblike, ki vključujejo deležnik. Pa čeprav za to porabimo kakšno besedo ali zlog več. No, morda se najde kdo s tehtnejšo jezikovno ekspertizo in nam pomaga, sicer bom pa ob priliki povprašal o tem kakšnega jezikoslovca.